Otroško srce je zaklad

ZAKAJ OTROKU POSTAVIMO MEJO
Mnogi starši se sprašujemo predvsem zakaj otroku postaviti mejo. Mar ni najbolj enostavno da otroka vzgajamo po načelu permisivne ali popustljive vzgoje in sledimo načelu: Permisivna vzgoja je vzgoja, pri kateri starši sledijo otrokovim potrebam s kar najmanj frustracijami. To pomeni, da dovolimo otroku, da o svojih dejanjih prevzema odločitve sam, da mu dovolimo, da vedno dela tisto, kar si želi. Za starše majhnih otrok je to najbolj preprosto, saj se z vzgojo ni potrebno posebej ukvarjati. Tisto, kar sledi pri odraščanju otroka s popustljivo vzgojo v kasnejših letih, pa pogosto povzroča otroku večje frustracije, kot dovolj zgodaj postavljene meje.

Starši, ki želijo slediti načelom popustljive vzgoje morajo imeti zelo veliko tolerance do vseh ljudi.
- Ne sme jih razjeziti, kadar nekdo v prometu izsili prednost pred njimi.
- Kadar ima šef zahteve, ki so za večino ljudi nesprejemljive, ga ne smejo razjeziti.
- Kadar partner dela vse po svoje, mora ta oseba to sprejeti.
V kolikor ste vse to sposobni sprejemati in pri tem ostanete mirni, vas nič ne razjezi, potem si lahko dovolite, da svojim otokom ne postavite meja in bodo vse življenje delali, tako kot se jim bo zdelo, da njim najbolj odgovarja. Z odraščanjem bodo seveda imeli težave, ker je nemogoče, da vse to, kar jim boste dovolili vi, počnejo v vrtcu, šoli, v službi, težko bodo našli partnerja. Otrok, ki mu starši ne postavijo nobenih meja zraste v osebo, ki je edino sama sebi pomembna. Vsi ostali v njeni okolici so nepomembni (tudi družina). Sprejemajo edino ljudi od katerih imajo koristi in posredno z njimi zadovoljujejo svoje potrebe.
V kolikor ste pripravljeni sprejeti odgovornost za razvoj zgoraj opisanega človeka, potem vašim otrokom ni potrebno postavljati meja.
V kolikor pa si želite, da bi vaši otroci odrasli v osebnosti, ki so sposobne sprejemati odgovornost za svoje dejanja, ki so moralno odgovorni, ki spoštujejo vrednote, kot so hvaležnost, pozornost, prijaznost, prijateljstvo, skrb za bližnje in podobne vrednote, potem potrebujejo, da jim vi starši postavite meje.

KDAJ OTROKU POSTAVIMO MEJO
Otroku damo možnost, da se uči na lastnih izkušnjah. Tam kjer z učenjem na lastnih izkušnjah škoduje sebi ali drugim postavimo meje.
Otroku postavimo mejo že tisti trenutek, ko naredimo nekaj drugače, kot bi želel otrok.
Mama otroka doji. Čas je za uvajanje goste hrane. Otrok novega okusa ne sprejme. Ker mama ve, da njen dojenček potrebuje tudi drugačno hrano, kot samo njeno mleko, pri uvajanju nove hrane vztraja. Novo hrano uvaja postopno.
Dojenčki najbolj mirno spijo ob materinem telesu. Mama pa nikakor ne more spati ob dojenčku. Dojenček potrebuje spočito, naspano mamo, zato ga mama položi k spanju v njegovo posteljico.
To so meje, ki jih otroku postavimo starši, ker vemo, da je za otroke in nas to najbolje. Ko otrok odrašča starši postavimo meje zato, da ga zavarujemo pred nevarnostjo. Da preprečimo, da bi otrok lahko naredil škodo sebi, drugim osebam ali nam, da bi bili poškodovani naši ali drugih ljudi predmeti. Meje starši postavimo tam, kjer je to potrebno zaradi vrednot v družini.

KAKO OTROKU POSTAVIMO MEJO
Otroci bi hodili spat skupaj z nami, vendar potem zjutraj težko vstanejo in so nenaspani, zato jim postavimo mejo tako, da gredo otroci spat ob primernem času. Otroku to tudi povemo. Tako otrok ve, da je potreba po spanju njegova pravica, da gre on spat zato, ker bo naspan in se bo zaradi tega dobro počutil, tako na ta način dobro poskrbimo zanj.
Pri postavljenih mejah razčistimo, zakaj otroku postavljamo meje, kakšno korist postavljena meja prinese. Pri tem ni pomembno ali je to v korist otroka starša ali druge osebe, ali želimo obvarovati predmete koga od prej naštetih oseb ali gre za moralne vrednote.

Razlika med prepovedjo in postavljanjem meja (iz knjige Otroško srce je zaklad):
Uporaba prepovedi ali zapovedi
Otroku nekaj prepovemo ali nekaj zahtevamo od njega; to je dokončno brez obrazložitev, otrok to mora narediti. To je naša odločitev. Ne upoštevamo otroka.
Postavljanje meja
Otroka seznanimo, da je iz določenih razlogov tako potrebno. Povemo kaj želimo. Smo sprejemljivi tudi za njegove želje. Interese uskladimo. Meje, ki smo jih določili in jih sprejeli vsi v družini postopoma postanejo pravila. Upoštevamo otroka.