V četrtek, 2. februarja 2012 ob 17 uri, se srečamo v »Mamini čvekalnici« v Bušček centru Kranj

Pogovarjali se bomo kako vzgajati s pohvalo in vzpodbudo, kako je lahko vzgoja bolj prijazna otrokom in staršem.

Cena, ki jo boste plačali, je cena stroškov za pošiljanje, to je 2,80 €. Ta cena vsebuje:
priporočena pošiljka ……… 2,08 €
podložena kuverta ………… 0,34 €
fotokopiranje na pošti …… 0,07 €
navadna kuverta …………… 0,04 €
A znamka ………………………. 0,27 €

To boste plačali, ko boste knjigo poslali drugi družini. Poslali jo boste v podloženi kuverti, fotokopirali »potrdilo o oddaji pošiljke«, ter fotokopijo poslali meni. Na kateri naslov boste poslali knjigo vam bom sporočila preko vaše e-pošte. Pri tem želim od vas, ki si boste to knjigo sposodili, zagotovilo, da boste knjigo poslali drugi družini. Zanašam se na poštenje vseh, ki prebirate moje nasvete, da boste na ta način omogočili tudi drugim, da knjigo preberejo. Za vašo izposojo bodo, kar se mene tiče vedeli le tisti, od katerih boste knjigo prejeli in katerim boste knjigo poslali.
Željo za izposojo knjige mi lahko sporočite preko e-pošte na naslednji naslov:
svetovanje.vzgoja@gmail.com
V sporočilu napišite vaš naslov, kamor vam knjigo pošljem in zagotovilo, da boste knjigo poslali naslednji družini.

Starši, ki želijo slediti načelom popustljive vzgoje morajo imeti zelo veliko tolerance do vseh ljudi.
- Ne sme jih razjeziti, kadar nekdo v prometu izsili prednost pred njimi.
- Kadar ima šef zahteve, ki so za večino ljudi nesprejemljive, ga ne smejo razjeziti.
- Kadar partner dela vse po svoje, mora ta oseba to sprejeti.
V kolikor ste vse to sposobni sprejemati in pri tem ostanete mirni, vas nič ne razjezi, potem si lahko dovolite, da svojim otokom ne postavite meja in bodo vse življenje delali, tako kot se jim bo zdelo, da njim najbolj odgovarja. Z odraščanjem bodo seveda imeli težave, ker je nemogoče, da vse to, kar jim boste dovolili vi, počnejo v vrtcu, šoli, v službi, težko bodo našli partnerja. Otrok, ki mu starši ne postavijo nobenih meja zraste v osebo, ki je edino sama sebi pomembna. Vsi ostali v njeni okolici so nepomembni (tudi družina). Sprejemajo edino ljudi od katerih imajo koristi in posredno z njimi zadovoljujejo svoje potrebe.
V kolikor ste pripravljeni sprejeti odgovornost za razvoj zgoraj opisanega človeka, potem vašim otrokom ni potrebno postavljati meja.
V kolikor pa si želite, da bi vaši otroci odrasli v osebnosti, ki so sposobne sprejemati odgovornost za svoje dejanja, ki so moralno odgovorni, ki spoštujejo vrednote, kot so hvaležnost, pozornost, prijaznost, prijateljstvo, skrb za bližnje in podobne vrednote, potem potrebujejo, da jim vi starši postavite meje.

KDAJ OTROKU POSTAVIMO MEJO
Otroku damo možnost, da se uči na lastnih izkušnjah. Tam kjer z učenjem na lastnih izkušnjah škoduje sebi ali drugim postavimo meje.
Otroku postavimo mejo že tisti trenutek, ko naredimo nekaj drugače, kot bi želel otrok.
Mama otroka doji. Čas je za uvajanje goste hrane. Otrok novega okusa ne sprejme. Ker mama ve, da njen dojenček potrebuje tudi drugačno hrano, kot samo njeno mleko, pri uvajanju nove hrane vztraja. Novo hrano uvaja postopno.
Dojenčki najbolj mirno spijo ob materinem telesu. Mama pa nikakor ne more spati ob dojenčku. Dojenček potrebuje spočito, naspano mamo, zato ga mama položi k spanju v njegovo posteljico.
To so meje, ki jih otroku postavimo starši, ker vemo, da je za otroke in nas to najbolje. Ko otrok odrašča starši postavimo meje zato, da ga zavarujemo pred nevarnostjo. Da preprečimo, da bi otrok lahko naredil škodo sebi, drugim osebam ali nam, da bi bili poškodovani naši ali drugih ljudi predmeti. Meje starši postavimo tam, kjer je to potrebno zaradi vrednot v družini.

KAKO OTROKU POSTAVIMO MEJO
Otroci bi hodili spat skupaj z nami, vendar potem zjutraj težko vstanejo in so nenaspani, zato jim postavimo mejo tako, da gredo otroci spat ob primernem času. Otroku to tudi povemo. Tako otrok ve, da je potreba po spanju njegova pravica, da gre on spat zato, ker bo naspan in se bo zaradi tega dobro počutil, tako na ta način dobro poskrbimo zanj.
Pri postavljenih mejah razčistimo, zakaj otroku postavljamo meje, kakšno korist postavljena meja prinese. Pri tem ni pomembno ali je to v korist otroka starša ali druge osebe, ali želimo obvarovati predmete koga od prej naštetih oseb ali gre za moralne vrednote.

Razlika med prepovedjo in postavljanjem meja (iz knjige Otroško srce je zaklad):
Uporaba prepovedi ali zapovedi
Otroku nekaj prepovemo ali nekaj zahtevamo od njega; to je dokončno brez obrazložitev, otrok to mora narediti. To je naša odločitev. Ne upoštevamo otroka.
Postavljanje meja
Otroka seznanimo, da je iz določenih razlogov tako potrebno. Povemo kaj želimo. Smo sprejemljivi tudi za njegove želje. Interese uskladimo. Meje, ki smo jih določili in jih sprejeli vsi v družini postopoma postanejo pravila. Upoštevamo otroka.

Spoštovani starši!
Ponovno vas vabimo na prijetne urice klepeta z Zinko Ručigaj, ki vam bo pozorno prisluhnila in svoje dolgoletne izkušnje pri delu z najmlajšimi delila z vami. Spoznali boste, da marsikatero težavo lahko premagate na dokaj preprost način! Prvi klepet bo namenjen trmi!

»Trma pomeni vztrajnost. To je upiranje otroka zahtevam odraslih. Ko se otrok okrog drugega leta začenja zavedati samega sebe, se vse bolj spoznava, zato poskuša uveljaviti svoje zahteve in svojo voljo. Trma je lahko tudi vztrajnost v dobrem smislu, npr. vztrajnost malčka pri oblačenju, sestavljanju kock itd. Otrok vztrajnost ali trmo potrebuje, le mi jo moramo usmerjati tako, da otroku ni v škodo.«

Prijave na klepet lahko pošljete na e-naslov: svetovanje.vzgoja@gmail.com

Trma pa je tudi vztrajnost. To pa je pozitivno čustvo. Prav je da otroku, ki se nam vrže na tla, ne ugodimo v njegovem izsiljevanju. Najbolje je, da mu ne posvečamo pozornosti ali ga preusmerimo. Nikakor pa ni dobro, da to njegovo vztrajnost »zatolčemo«. Dobro je da otroka vzpodbujamo k njegovi aktivnosti, ga pohvalimo. Damo pa mu tudi možnost, da sam odloča o manj pomembnih stvareh. Npr.: s katerimi igračami se bo igral. Kako bo sestavil kocke, katero majčko bo oblekel, katero knjigo bomo prebrali. Kadar otroku dovolimo, da odloča tudi sam, kadar mu dovolimo, da prevzema določeno odgovornost, takrat otroku pomagamo, da njegovo vztrajnost pravilno usmerjamo. Ko ta otrok odraste je sposoben odločati o svojem življenju. Če izgubi službo, še vedno ostane aktiven in tako spozna, da je sposoben tudi drugačnega dela, si najde službo ali se celo dobro samozaposlitev.

- “Ali mu ne morete reči, da naj me neha tolči z vozičkom po nogah?”

Mamica odgovori:

- “Ne. Moja metoda vzgoje mu dovoljuje svobodo in on dela kaj mu je volja
vse dokler v njegovo zavest ne pride spoznanje, da to kar počne ni v redu.
Takšna metoda je zelo uspešna pri vzgoji otrok.”

V vrsti, za to mlajšo žensko, stoji mladenič, pazljivo posluša in opazuje
dogajanje pred seboj, v rokah pa drži steklenico ribezove marmelade. Ko je
mlajša ženska končala z obrazložitvijo svoje metode vzgajanja otroka,
odpre pokrov steklenice in mirno strese njeno vsebino na glavo te ženske.
Vsa rdeča v obraz se ženska obrne, on ji pa mirno reče:

- “Veste, gospa, tudi jaz sem vzgajan po tej metodi. In poglejte kakšen je
rezultat.”

Stara mama se vesela obrne k blagajničarki in ji reče:

- “Prosim, če meni zaračunate tisto steklenico z marmelado.”

(To zgodbo sem prejela po e-pošti, njen avtor mi ni znan.)

Včasih so bili otroci v pleničkah iz blaga. Zato so čutili mokroto. Čim so bili zreli so lulali v kahlico. Danes so pleničke narejene tako, da otrok ne čuti mokrote. To je napredek, ampak, ker mokrote ne čuti nima potrebe in ne želje, da bi bil brez pleničke, čeprav je že zrel.

Mamice oblecite v teh toplih dneh otroke v hlačke. Tako bodo otroci začutili mokroto, to pa jim ne bo všeč. Tisti, ki so zreli bodo kmalu vedeli zakaj jih dajete na kahlico ali na stranišče.